O našem kraju
Zgodovina in začetki Krajevne skupnosti Planina
Po zgraditvi železniške povezave leta 1870 se je v Kranju začel hiter gospodarski razvoj. V 20. letih 20. stoletja je v mesto prišel poljski in češki kapital, s pomočjo katerega sta se razvili tekstilna in čevljarska industrija, sočasno pa je bila v razvoju tudi že gumarska. Najstarejši del soseske sega v 40. leta, v čas med nemško okupacijo, ko so četrt Novi dom (nasproti Kokrškega mostu) zgradili za nemške delavce, ki so delali v tovarni letalskih elektro delov (kasneje se je podjetje prestrukturiralo v Iskro), in nemške uradnike. Gre za enonadstropne hiše z notranjim dvoriščem in vrtovi ter lesenimi stopnišči. Kranj je po drugi svetovni vojni postal drugo največje industrijsko središče v Sloveniji, gospodarsko najnaprednejši republiki v Jugoslaviji. Potreba po delavcih je bila izjemna, zanje so gradili nova spalna naselja, kot so Zlato polje, Vodovodni stolp in nazadnje konec 60. let zaradi potrebe po 15.000 delavcih še 5000 novih stanovanj na Planini.
S trebuhom za kruhom so se sem priseljevali najprej ljudje iz širše okolice mesta, pa tudi iz Štajerske, Dolenjske in od drugod, od sredine šestdesetih do konca osemdesetih let so bili vse številnejši tudi priseljenci iz drugih jugoslovanskih republik, zaradi česar je narodnostna sestava v naselju Planina postajala čedalje bolj pisana.
Urejanje velike nove stanovanjske soseske Planina na vzhodni strani mesta se je začela leta 1971. Ob gradnji so, predvsem v prvih letih, veliko pozornost namenjali kvaliteti bivanja. Pazili so, da bi bila poselitev redka, da je bilo dovolj površin, namenjenih le pešcem, obilici zelenja in pogledu na Kamniške Alpe. Prvi stanovalci so se v nova stanovanja lahko vseli že v letu 1973. Prizori so bili nenavadni, saj poleg blokov, ki so rasli drug ob drugem, ni bilo ničesar. Ne vrtcev, trgovin in igrišč, le zemlja. Gradnja blokov in stolpnic je tekla v treh fazah do druge polovice osemdesetih let. Čez desetletje so stanovanja za delavce tovarne Iskra zgradili še na vzhodni strani soseske, podjetje Tekstilindus pa je zgradilo stanovanjske bloke ob Župančičevi ulici. V 60. letih se je zgradilo nekaj izobraževalnih objektov, kot sta nekdanja srednja trgovska šola in OŠ Staneta Žagarja, do začetka 90. let pa se je skladno z gospodarskim razvojem in z leta 1969 sprejetim načrtom za največjo pozidavo Kranja zgradil največji delež celotne soseske Planina.
Še danes velja, da je Planina zelo kvalitetno grajena. »Gradnja v 60. in 70. letih je bila veliko bolj kvalitetna, ker je bilo na voljo veliko materiala, v osemdesetih letih pa je bila že kriza jugoslovanske države, začelo je primanjkovati dobrin, tudi materiala za gradnjo, gradilo se je na hitro, na slabo gradnjo pa je vplivalo tudi to, da je zaradi gradnje enodružinskih hiš zginevalo veliko gradbenega materiala. Zato se že od daleč vidi, da bloki, ki so bili zgrajeni v tistem času, hitreje propadajo.
Z gradnjo se je poskrbelo tudi za prometno povezavo z mestnim jedrom in industrijsko cono na Laborah.
